V otroštvu je rada kiparila, zdaj ji to koristi pri načrtovanju čipov za vesoljsko industrijo

 “Otroci bi se morali z inženirstvom spoznavati že prej in ne samo po naključju. Več bi morali narediti za ohranjanje njihove domišljije in igrivosti tudi kasneje med šolanjem. Pri meni je bilo razumevanje ključno. Le če stvari razumeš, lahko na njih gradiš naprej. Tam se odpre polje domišljije in inovacij.”

To je 35-letna Eva Pirc dejala ob prejemu naziva Inženirka leta 2025, izbora, ki je že osmič potekal v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev.

Njen poudarek v govoru, da bi se morali otroci z inženirstvom spoznati že prej, izhaja iz osebne izkušnje. Danes je doktorica elektrotehnike, a ljubezen do tega področja je odkrila v srednji šoli, kar se ji zdi relativno pozno. “Če bi bil kateri od staršev inženir, bi to bila že prej. Verjamem, da bi brez dvoma končala ravno tu, ampak prej tega nisem niti poznala,” je dejala za Forbes Slovenija.

Za področje, na katerem dela zdaj, se je navdušila v srednji šoli. Obiskovala je elektrotehniško-računalniško gimnazijo na Vegovi v Ljubljani. “Če pogledam, kdo ima zasluge za to, da danes delam, kar delam, so to najverjetneje učitelji tehničnih predmetov, ki so me navdušili. Tu sem se našla, bila sem uspešna, uživala sem,” pove sogovornica.

Ti občutki so jo vodili na Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je nato pridobila tudi doktorat iz biomedicinske tehnike.

Tehnično, a tudi ustvarjalno delo

Danes je Pirc razvojna inženirka v trboveljskem Dewesoftu, ki razvija napredne merilne instrumente za mnoge industrijske panoge, tudi vesoljsko industrijo. Zaposlena je na oddelku za raziskave in razvoj, kjer načrtuje in testira elektronska vezja oziroma “možgane naprav”, kot jih imenuje, ter razvija nove rešitve.

Njeno delo v Dewesoftu, kamor se vsak dan vozi iz okolice Domžal, obsega predvsem izris vezij z računalnikom ali testiranje naprav. Čeprav gre v prvi vrsti za načrtovanje izdelka po specifikacijah naročnika, mora biti tudi ustvarjalna. Zaradi disleksije je bilo njeno otroštvo polno gibanja, opazovanja in ustvarjanja, svet je spoznavala skozi praktično delo in ustvarjanje, predvsem kiparstvo. Te veščine ji zdaj služijo tudi pri delu.

“Ko snujemo nove izdelke, ko sestavljamo naprave, ko razmišljamo, kako bodo delovale, v resnici ustvarjamo. Seveda pa je za to nujno razumevanje in tehnično znanje,« pravi Pirc.

Njeno ustvarjalnost so izpostavili tudi v štirih komisijah, ki so presojale letošnje kandidatke za naziv Inženirka leta. “Eva je vzor, da ustvarjalni duh v inženirstvu ne le obstaja, temveč tam resnično zaživi,” so člani komisij med drugim zapisali v utemeljitvi. “Mladim želi približati inženirstvo kot ustvarjalen poklic. Kot delo, v katerem znanje, ki ga poganja domišljija, premika meje. In spreminja svet na bolje,” so sklenili ob razglasitvi.

Iz akademskih vod v podjetništvo

Eva Pirc je tudi solastnica start upa mPOR. Gre za odcepljeno podjetje ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki se specializira za razvoj visokonapetostnih in visokofrekvenčnih impulznih generatorjev oziroma elektroporatorjev.

“Elektroporacija je postopek, pri katerem s pomočjo kratkih električnih pulzov začasno ustvarimo majhne luknjice v celično membrano, ki omogočajo, da v celico vstopijo snovi, ki sicer ne bi mogle, kot so na primer zdravila ali genski material. Elektroporatorji so naprave, ki generirajo te električne impulze, ki jih prek elektrod apliciramo na tkivo,” je pojasnila.

Elektroporatorji se lahko uporabljajo na zelo različnih področjih, na primer v medicini, biotehnologiji, farmaciji ali pri proizvodnji hrane. “V medicini se elektroporacija uporablja za zdravljenje tumorjev, genske terapije in kot ena od ablacijskih metod (postopek za zdravljenje motenj srčnega ritma, op. a.). V prehrambeni industriji se elektroporacija uporablja pri obdelavi hrane. Omogoča pasterizacijo sokov pri nizkih temperaturah, kar ohranja vitamine in svežino, učinkovitejše stiskanje oljčnega olja ter olajša rezanje krompirja za manjše vpijanje olja,” je naštela sogovornica.

Podjetje mPOR je leta 2021 ustanovil njen mentor na fakulteti, izredni profesor in član laboratorija za biokibernetiko Matej Reberšek, ki je tudi večinski lastnik in direktor. Sama se je pridružila naslednje leto in ima trenutno 20-odstotni lastniški delež, tretji lastnik je Damijan Miklavčič. Na podjetniško pot se je podala po doktorskem študiju biomedicinske tehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Kot mlada raziskovalka se je posvetila raziskovanju elektroporacijskih tehnologij in bila povabljena k sodelovanju pri razvoju edinstvene naprave.

“V start upu smo naredili laboratorijski elektroporator, ki je namenjen za raziskave tega področja elektrotehnike. Naši ciljni kupci so laboratoriji oziroma raziskovalni inštituti,” je pojasnila. Za prototip naprave so prejeli Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za najboljšo inovacijo leta 2021, leta 2022 pa je bil mPOR finalist za nagrado Slovenski startup leta in zmagovalec nagrade za najboljšo digitalno inovacijo na Digital Innovation Challenge 2022.

Start up mPOR je v letu 2024 ustvaril 77.070 evrov prihodkov od prodaje in 14.447 evrov čistega dobička, je razvidno iz podatkov v Gvinu. Sama se zdaj z elektroporacijskimi tehnologijami ne ukvarja več. Zadnji dve leti je namreč zaposlena v Dewesoftu, preostali čas posveti družini. Upa pa, da bo sčasoma spet lahko bolj aktivna tudi v start upu.

Prosti čas rada preživlja tudi s kužkoma, s katerima tekmuje v agilityju, disciplini, v kateri mora vodnik psa brez povodca čim hitreje voditi čez ovire. Je tudi mednarodna sodnica za agility pri Kinološki zvezi Slovenije.

Čisto drug svet

Po lastnih besedah pa se je v kratkem skoku v podjetništvo marsičesa naučila. “To je čisto drug svet v primerjavi z akademskim. V podjetju sva bili največ dve zaposleni, tako da sva bili sami za vse, od odgovarjanja na e-maile dalje … Si od tajnice do čistilke, do delavca v proizvodnji, vse v eni osebi. Tako da je čisto nekaj drugega, kot prej na fakulteti, kjer smo samo raziskovali in pisali članke,” pravi. Dodaja pa, da so imeli v podjetju veliko zunanje podpore, na primer podjetniškega inkubatorja in univerze.

Start up trenutno išče kapital za širitev na področje medicine, do koder pa je še dolga pot. “Da razviješ medicinsko napravo, je potrebno zelo veliko naložb, raziskav, to ni kar tako. To je eno od najbolj zahtevnih področij,” je še dejala za Forbes Slovenija.